Celoten pregled javnega dolga vseh evropskih držav, za katere so na voljo podatki. Višji kot je dolg, manj manevrskega prostora ima država, ko kriza ali vojna zahteva dodaten denar, in večje je tveganje višjih obrestnih mer, višjih davkov ali inflacije.
Denar je pogosto prvi znak, da se nekaj začenja premikati. Dolgo preden so police prazne, se napetost pokaže v dolgu, obrestnih merah in menjalnih tečajih. Če te signale spremljate, imate čas, da se mirno pripravite.
Država z visokim dolgom in visokimi obrestnimi merami ima ob krizi manj denarja na voljo. Sledijo varčevalni ukrepi, višji davki ali na novo natisnjen denar, kar občutite v denarnici.
V vojnah in velikih krizah so vlade pogosto ustvarile dodaten denar za plačilo svojih izdatkov. Posledica je bila običajno inflacija: prihranki so izgubili vrednost.
Ko valuta hitro pada, kot grivna v letih 2014–2015 ali rubelj leta 2022, to kaže na paniko, beg kapitala ali sankcije. Vse, kar prihaja iz tujine, kot sta gorivo in zdravila, se takoj podraži.
Če vlagatelji od države nenadoma zahtevajo precej višje obresti, dvomijo, da bo lahko vrnila dolg. Tako se je leta 2010 v Grčiji začela evrska kriza.
V finančni krizi lahko banke začasno zaprejo ali omejijo dvige, kot na Cipru leta 2013 in v Grčiji leta 2015. Zato priporočamo, da imate doma gotovino.
Na tej strani spremljamo javni dolg v Evropi, lastni dolg EU, dolar in dolg ZDA, rubelj in grivno ter bitcoin in srebro. Brez napovedi, samo signali.
Signali niso gotovost. Uporabite jih, da pravočasno uredite osnove: vodo, hrano, gotovino in načrt. To ni finančni nasvet. Preberite tudi: kaj vojna naredi z denarjem
Poleg dolgov držav članic si denar izposoja tudi Evropska unija sama. Evropska komisija to počne s prodajo obveznic vlagateljem, kot so banke, pokojninski skladi in centralne banke po vsem svetu. Denar, ki ga EU posoja naprej državam, odplačujejo te države; nepovratni del, predvsem sklad za okrevanje po covidu, se odplačuje iz proračuna EU, torej na koncu iz držav članic. To ni dolg Evropske centralne banke.
V teh državah ima država več finančnih sredstev kot dolgov, predvsem zaradi skladov, ustvarjenih v dobrih letih. Bruto dolg torej ne pove vsega.
Vir: Eurostat, neto finančno premoženje sektorja država, prvo četrtletje 2026 (začasni podatki). Lihtenštajn: MDS. Monako: lasten izračun na podlagi državnih podatkov, ni neposredno primerljivo. Vse druge evropske države imajo neto dolg.
BDP je vse, kar država zasluži v enem letu. Države EU so se dogovorile, da dolg ne sme preseči 60 % BDP.
| Država | Dolg | V evrih | % BDP | Sprememba | Stanje | Vir |
|---|
Države EU in Norveška: Eurostat, prvo četrtletje 2026, začasni podatki po opredelitvi EU. Podatki za naslednje četrtletje naj bi bili objavljeni konec oktobra.
Druge države: najnovejši uradni podatki ministrstev, statističnih uradov ali MDS. Opredelitve in referenčni datumi se razlikujejo.
Sprememba je izražena v lastni valuti države, v primerjavi s prikazanim prejšnjim referenčnim datumom.
Splošne informacije, ne finančni nasvet.